Zakon o preprečevanju pranja denarja: od novembra vpis dejanskih lastnikov – ROK ZA VPIS JE 19.JANUAR 2018
Zakon o preprečevanju pranja denarja in financiranja terorizma (ZPPDFT-1), ki je bil sprejet lani, med drugim predvideva tudi učinkovitejši nadzor nad dejanskimi lastniki podjetij. Za ta namen bo Agencija za javnopravne evidence (AJPES) vzpostavila poseben Register dejanskih lastnikov. Vanj bodo morali zavezanci vpisati podatke o dejanskih lastnikih poslovnih subjektov, in sicer prek posebne spletne aplikacije, ki bo začela delovati 19. novembra.
Zakon o preprečevanju pranja denarja in financiranja terorizma je v slovenski pravni red prenesel evropsko direktivo, ki naj bi med drugim preprečila skrivanje lastništva. Raziskave in afere namreč kažejo, da se skrivanje lastništva zelo pogosto uporablja pri prikrivanju premoženja iz kaznivih dejanj, za utaje davkov, financiranje terorizma in druge protizakonite namene, v poročilu o nevidnih lastnikih pojasnjujejo v Transparency International Slovenia.
Poleg vzpostavitve registra dejanskih lastnikov bo Zakon o preprečevanju pranja denarja poskrbel tudi za povezavo slovenskega registra z drugimi tovrstnimi registri evropskih držav.
Kako Zakon o preprečevanju pranja denarja opredeljuje dejanske lastnike?
Kdo sploh so dejanski lastniki? Zakon o preprečevanju pranja denarja v svojem 33. členu določa, da je dejanski lastnik vsaka fizična oseba, ki je končni lastnik stranke ali jo nadzira ali kako drugače obvladuje, ali fizična oseba, v imenu katere se izvaja transakcija. To so torej osebe, ki sprejemajo ključne odločitve in uživajo koristi.
Kdo bo moral prek spletne aplikacije vpisati dejanske lastnike?
Kot pojasnjujejo na AJPES, so svoje dejanske lastnike v register dolžni vpisati (Zakon o preprečevanju pranja denarja in financiranja turizma jih določa v 35., 36. in 37. členu):
-
gospodarski subjekti (gospodarske družbe, zadruge),
-
subjekti, ki nimajo poslovnih deležev (ustanove, društva, zavodi, politične stranke, sindikati, verske skupnosti, …),
-
tuji skladi, tuje ustanove in podobni pravni subjekti tujega prava, kadar iz njihovega poslovanja nastanejo davčne obveznosti v Republiki Sloveniji.
Ker sindikati sodimo med društva oziroma smo kot pravne osebe tako registrirani, smo se prav tako dolžni vpisati v register. To za vsak sindikat stori odgovorna oseba sindikata, po navadi je to predsednik/ca sindikata, ali pa zanj to opravi pooblaščena računovodska služba, ki pa mora imeti za to posebno pooblastilo s strani odgovorne osebe sindikata.
Spletna aplikacija za vpis podatkov o dejanskih lastnikih poslovnih subjektov v register bo uporabnikom na voljo od 19. 11. 2017 dalje. Vpis pa morajo zavezanci opraviti najkasneje do 19. januarja prihodnje leto, ko bo podatki iz registra tudi dostopni. Za nove poslovne subjekte pa bo rok za vpis v register dejanskih lastnikov 8 dni po vpisu v Poslovni register Slovenije ali davčni register.
Kaj pa, če podatki o lastništvu ne bodo pravilno urejeni? Zakon o preprečevanju pranja denarja predpisuje tudi kazni, ki so visoke! Več o tem pa v nadaljevanju:
Podatki o lastništvu bodo morali biti urejeni
Zakon o preprečevanju pranja denarja in financiranju terorizma je uvedel Register dejanskih lastnikov in poslovnim subjektom naložil novo obveznost – ugotavljanje in vodenje evidence dejanskih lastnikov. Kako bodo morali biti urejeni podatki o lastništvu?
Register dejanskih lastnikov, vodil ga bo AJPES, bo zbirka podatkov o dejanskih lastnikih gospodarskih družb (z izjemo enoosebnih d.o.o.), zadrug, društev, zavodov, političnih strank, sindikatov, verskih skupnosti ali drugih pravnih oseb ter tujih skladov, tujih ustanov ali podobnih pravnih subjektov tujega prava. Delovati bo začel januarja prihodnje leto.
Vzpostavi se bo z namenom zagotavljanja transparentnosti lastniških struktur poslovnih subjektov in s tem onemogočanja zlorab poslovnih subjektov za pranje denarja in financiranje terorizma. Dejanski lastnik je po zakonu vsaka fizična oseba, ki je končni lastnik stranke ali jo nadzira ali kako drugače obvladuje, ali fizična oseba, v imenu katere se izvaja transakcija.
Kateri poslovni subjekti se bodo vpisali v register?
-
gospodarski subjekti (gospodarske družbe in zadruge);
-
neprofitne organizacije (društva, zavodi, politične stranke, verske skupnosti, ustanove);
-
drugi poslovni subjekti, v katerih ni možna udeležba pri upravljanju na podlagi poslovnega deleža, delnice ali udeležbe v kapitalu;
-
tuji skladi, tuje ustanove in podobni pravni subjekti tujega prava.
Izjeme so:
-
samostojni podjetniki posamezniki;
-
posamezniki, ki samostojno opravljajo dejavnost;
-
enoosebne družbe z omejeno odgovornostjo;
-
neposredni in posredni proračunski uporabniki;
-
gospodarske družbe na organiziranem trgu, na katerem morajo v skladu z zakonodajo Evropske unije ali primerljivimi mednarodnimi standardi spoštovati zahtevo po razkritju, ki zagotavlja ustrezno preglednost informacij o lastništvu.
Kakšne so obveznosti poslovnih subjektov?
Poslovni subjekti imajo naslednje obveznosti:
-
Ugotoviti morajo podatke o dejanskih lastnikih. Poleg tega morajo vzpostaviti ter upravljati lastno evidenco o dejanskih lastnikih in evidenco hraniti še pet let po tem, ko je osebi prenehalo dejansko lastništvo.
-
V register dejanskih lastnikov morajo vpisati podatke o dejanskih lastnikih (rok: 19. januar 2018). Rok vpisa je 8 dni po vpisu v Poslovni register Slovenije ali davčni register (za vse nove poslovne subjekte) oziroma po nastanku spremembe podatkov. Za pravilnost vpisanih podatkov v registru so odgovorni poslovni subjekti sami.
Kakšne so sankcije, če podatki o lastništvu niso ustrezno urejeni?
Zakon predpisuje tudi denarne kazni, če podatki o lastništvu ne bodo ustrezno urejeni. In sicer od 12.000 do 120.000 evrov, če se ne hrani dokumentacije o dejanskih lastnikih. V primeru, da se dejanski lastnik ne ugotovi in ne vpiše v Register dejanskih lastnikov, pa je zagrožena kazen od 6.000 do 60.000 evrov.
Komu bodo dostopni podatki o lastništvu?
Vsi podatki o lastništvu ne bodo javno in brezplačno dostopni vsem. Brezplačno bodo na spletni strani AJPES dostopni podatki o osebnem imenu, stalnem in začasnem bivališču, o višini lastniškega deleža ali obliki nadzora dejanskih lastnikov ter datum vpisa in izbrisa dejanskega lastnika iz registra. Drugi podatki o lastništvu pa bodo dostopni na podlagi zahtevka oziroma izkazanega upravičenega interesa.
Sicer pa bodo podatki o lastništvu dostopni zavezancem, med njimi so denimo tudi računovodski servisi (4. člen zakona). Na ta način se jim omogoči dostop do relevantnih podatkov za potrebe izvajanja ukrepa pregleda stranke. Podatki o lastništvu bodo dostopni tudi organom odkrivanja in pregona, sodiščem in nadzornim organom.
