ZAKON O INTERVENTNIH UKREPIH NA PODROČJU PLAČ IN PRISPEVKOV (ZIUPPP)
Državni zbor je dne 20.03.2020 sprejel Zakon o interventnih ukrepih na področju plač in prispevkov, ki ga lahko najdete tule (https://www.zsss.si/wp-content/uploads/2020/03/ZIUPPP.pdf). V skrajšani, povzeti obliki pa tu (https://www.zsss.si/wp-content/uploads/2020/03/11-povzetek-ZIUPPP-002.pdf).
20.03.2020 je bilo s strani Ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti posodobljeno tudi gradivo o pravicah in obveznostih iz delovnega razmerja v času posebnih okoliščin, dostopno na tem naslovu (t.i. MEGAKORONA zakon) : https://www.zsss.si/wp-content/uploads/2020/03/Pravice-in-obveznosti-iz-delovnega-20_mar_2020.pdf
»MEGA KORONA ZAKON«
Najnovejši dokument, ki ga je državni zbor sprejel na seji 2.4.2020, je Zakon o interventnih ukrepih za zajezitev epidemije covid-19 in omilitev njenih posledic za državljane in gospodarstvo (ZIUZEOP), ki ga najdete tule: https://www.gov.si/assets/ministrstva/MDDSZ/Korona-zakon-sprejet-v-DZ.pdf
Kaj prinaša »Mega korona zakon« na delovnopravnem področju?
Določbe, ki se tičejo delovno pravne zakonodaje se nahajajo v poglavju z naslovom Področje dela in plačevanja prispevkov za socialno varnost (gre za člene od št. 20 do št. 33). Žal je zakon zelo kompleksen in napisan nekoliko nejasno ter zajema veliko področij, ki se nanašajo tako na javni kot zasebni sektor. Prav zaradi tega se pojavljajo težave glede interpretacije in se pojavljajo različna tolmačenja. Sindikati zato zahtevamo, da se razlage posamičnih določb poenotijo.
Pravico do uveljavljanja ukrepov s področja dela in plačevanja prispevkov za socialno varnost ter pokojninsko in invalidsko zavarovanje imajo vsi delodajalci v Sloveniji (torej tako s področja gospodarstva kot tudi negospodarstvo), in sicer ne glede na statusno pravno obliko, razen:
-
neposredni ali posredni uporabnik proračuna Republike Slovenije oziroma proračuna občine, katerega delež prihodkov iz javnih virov je bil v letu 2019 višji od 70 odstotkov in
-
delodajalec, ki opravlja finančno ali zavarovalniško dejavnost, ki spada v skupino K po standardni klasifikaciji dejavnosti.
Do nadomestila plače po predlogu zakona so upravičeni vsi delodajalci iz Republike Slovenije če:
-
delodajalec ne more zagotavljati dela svojim delavcem in jih pošlje na začasno čakanje na delo.
Do povračila so upravičeni delodajalci, ki so delavce napotili na začasno čakanje najdlje do 31. maja 2020 in so hkrati ocenili, da bodo njihovi prihodki v prvem polletju 2020 upadli za več kot 20% glede na isto obdobje v letu 2019, hkrati pa v drugem polletju 2020 ne bodo dosegli več kot 50% rasti prihodkov glede na isto obdobje leta 2019. V kolikor se bo na podlagi letnih poročil za leto 2020 izkazalo, da ta pogoj ni bil izpolnjen, bo delodajalec moral naknadno vrniti celotno prejeto pomoč.
Pravice ter obveznosti delavk in delavcev, ki so po določbah ZIUZEOP napoteni na čakanje na delo, so:
-
Delavec, ki je napoten na začasno čakanje na delo in delodajalec zanj prejema povračilo izplačanega nadomestila plače, ohrani vse pravice in obveznosti iz delovnega razmerja, razen tistih, ki so z določbami ZIUZEOP določene drugače;
-
V času začasnega čakanja na delo ima delavec obveznost, da se na zahtevo delodajalca vrne na delo do sedem zaporednih dni v tekočem mesecu. Delodajalec mora o tem predhodno obvestiti Zavod za zaposlovanje;
-
Če je bila plača delavca znižana zaradi določitve krajšega polnega delovnega časa pri delodajalcu, je za določitev osnove za nadomestilo plače za čas začasnega čakanja na delo upoštevana plača ali osnova za nadomestilo plače iz zadnjih treh mesecev pred določitvijo krajšega polnega delovnega časa;
-
Če delavec v dogovoru z delodajalcem v času začasnega čakanja na delo izrabi pravico do letnega dopusta, ima za čas izrabe letnega dopusta pravico do nadomestila plače v skladu z zakonom, ki ureja delovna razmerja.
-
delavci zaradi višje sile ne morejo opravljati dela
Delodajalec ima tudi pravico do povračila izplačanih nadomestil plače za tiste delavce, ki zaradi višje sile ne morejo opravljati dela. V tem primeru mora delodajalec podati izjavo, da delavci dela ne opravljajo zaradi višje sile, ki je posledica obveznosti varstva otrok zaradi zaprtja vrtcev in šol in drugih objektivnih razlogov ali nemožnosti prihoda na delo zaradi ustavitve javnega prevoza ali zaprtja mej s sosednjimi državami in zato prejemajo nadomestilo plače.
Delodajalec, ki želi uveljavljati tovrstno nadomestilo mora izpolnjevati enake pogoje glede prihodkov, kot delodajalec, ki pravico do nadomestila uveljavlja na podlagi začasnega čakanja delavcev na delo. Delodajalec mora z dnem prenehanja odsotnosti obvestiti Zavod za zaposlovanje, da je delavcu prenehala odsotnost iz razlogov višje sile.
Nazoren grafični prikaz ukrepov s področja dela in plačevanja prispevkov za socialno varnost si lahko ogledate tule (https://www.ozs.si/novice/kaj-na-delovnopravnem-podrocju-izhaja-iz-mega-anti-korona-zakona-5e80c9112114e07dc86d052f)
Krizni dodatek:
ZIUZEOP prav tako določa, da za zaposlene v zasebnem sektorju, (tako za delavce kot tudi za delodajalce), ki delajo, država krije prispevke za pokojninsko in invalidsko zavarovanje. Delodajalec je zato vsakemu zaposlenemu, ki dela in čigar zadnja izplačana mesečna plača ni presegla trikratnika minimalne plače, dolžan izplačati mesečni krizni dodatek v višini 200 evrov. T.i. krizni dodatek je oproščen plačila vseh davkov in prispevkov. Do tega dodatka je delavec upravičen za delo v mesecu aprilu in maju 2020.
Zaposleni v javnem sektorju, ki so pri delu nadpovprečno izpostavljeni tveganju za svoje zdravje in so zaradi obvladovanja epidemije novega koronavirusa prekomerno obremenjeni, so upravičeni do dodatka za nevarnost in posebne obremenitve v času epidemije, ki znaša največ 100 odstotkov urne postavke osnovne plače zaposlenega.
POZOR!
Na tem mestu vas še enkrat pozivamo, da se v primeru kakršnegakoli vprašanja glede delovno-pravnih razmerij najprej obrnete na nas in da ne podpisujete nobenih sporazumnih prekinitev delovnega razmerja, ne da bi točno vedeli kakšne posledice ima le to lahko za vas. (?)
EVROPSKI SINDIKATI o COVID-19
pri Evropski konfederaciji sindikatov (ETUC),so vse informacije zbrali na posebni spletni strani (https://www.etuc.org/en/trade-unions-and-coronavirus), prav tako pa so vse informacije o korona virusu zbrali na enem mestu pri Evropski federaciji sindikatov živilske industrije, kmetijstva in turizma (EFFAT). Najdete jih na tem naslovu https://www.effat.org/featured/covid-19/. Obe strani sta seveda v angleškem jeziku.
SPLOŠNE INFORMACIJE GLEDE EPIDEMIJE COVID 19
V teh dneh je pomembno, da ostajamo pozorni na situacijo, ki se odvija glede epidemije COVID-19 in predvsem, da sprejemamo preverjene! informacije, ki se tičejo razvoja dogodkov.
Navodila glede delovanja ter najosnovnejše informacije lahko preverite na spletnih straneh NIJZ (https://www.nijz.si/sl/koronavirus-2019-ncov)
Najaktualnejše podatke lahko preberete tudi na straneh Vlade Republike Slovenije https://www.gov.si/teme/koronavirus/
Tako v angleškem kot tudi v slovenskem jeziku lahko na strani Evropske agencije za varnost in zdravje pri delu najdete vodič za ukrepanje v povezavi z novim koronavirusom: https://oshwiki.eu/wiki/COVID-19:_guidance_for_the_workplace#See ter https://osha.europa.eu/sl/highlights/coronavirus-disease-covid-19-outbreak-and-workplace-safety-and-health
Tudi Slovenska tiskovna agencija dnevno spremlja in objavlja dogajanje na področju epidemije COVID-19 https://www.sta.si/v-srediscu/koronavirus2020
